Torej, da zaključim to zadevo s Krnom-Komno še jaz. Mislim, da še nikol v lajfu nisem tolk prehodla in to v takih vremenskih razmerah. V soboto smo bli premočeni in prezebli do kosti. Sam, ko se spomnem petkovega prečudovitega razgleda s Krna pozabim na vse tiste muke...
Na sploh je blo zelo pestro in vsekakor nepozabno.
Ne da se mi več pisat, ker se mi zdi, da slike povedo več. Svojih mam nekaj, sam ne vem zaka se jih bi trudla gor dat, če se v primerjavi z drugimi skrijejo. Tak da, priporočam ogled bloga Primoža Ciglerja, kjer je več postov na to temo. Vredno ogleda!:)
Naročite se na:
Objavi komentarje (Atom)
Ni komentarjev:
Objavite komentar