Potomka stare trte

Tako, pa smo jo posadili. Potomko najstarejše vinske trte na svetu, ki se bohoti v Mariboru, na Lentu. Štela naj bi že okoli 440 let.
Mislim, da ni nobenega pomisleka, da ne bi pri nas uspevala, vsaj po takšnem blagoslovu ne.

Matura. Tega prelepega samostalnika na gimnaziji enostavno ne moreš preslišati že prvo šolsko uro prvega letnika. In potem se ponavlja in ponavlja in še enkrat ponavlja. Tako, da imaš vsega skupaj že pred 4. letnikom dovolj. Pa vendar si misliš, kje je še 4. letnik in ta t.i. zrelostni izpit.
Vendar kdo bi si mislil, da čas tako hitro mineva in da je tu že maj, ko se moramo 3. letniki odločiti, katera dva izbirna predmeta bomo imeli. Takoj je nastal problem, saj če ne veš kaj boš študiral se je kar težko odločiti. Kar sem že od samega začetka vedela je to, da naravoslovje, ki je ravno bolj zaželjeno, ne bo moja izbira. Mogoče bi kakšna biologija še šla, samo se mi zdi, da je preveč snovi. Dobro, za geografijo sem že dolgo časa vedela, da me zanima in da tukaj ni nobene ovire. Ampak izbrati še en predmet...uf. Imela sem v mislih sociologijo, ki me tudi zanima, vendar me 2 eseja in seminarska, pač nista najbol prepričala, da niti ne omenjam 6. ur soc. na tedn. Kemijo, fiziko in francoščino pa sem tako ali tako že na samem začetku črtala s seznama. In ostane mi še...zgodovina. Ja vem...s tem se bom drugo leto še tud namučla. Če bi bila na naši gim. možnost bi seveda izbrala likovno umetnost, ne pa zgodovine. Kakorkoli, kar sem izbrala sem izbrala in upam lahko samo, da bom dobila prof. ki jih imam tudi zdaj.

p.s. V pondelk mamo predajo ključa...sej ne mors vrjet, da je to že tle:). Pa ključ bo naš-3.a, ne:D

Malar-ka

Da ne bi slučajno kdo reko, da nism med počitnicami nč naredla. Namreč, že kr neki cajta sm se odpravlala barvat dnevno(v zgornem štuku hiše), ki trenutno še sameva. Kr neki cajta sm porabla za to, da sm namešala pravi odtenek barve. Nobena mi ni bla lepa oz. enostavno se ni ujemala z barvo sedežne. In na koncu mi je le ratalo(upam no)...tak da, morm rečt, da sm zadovolna:)

Evo neki slik:

Stene so ble prej roza...ja dobro, da se okus spreminja.

Najprej sm mela v mislih sicer temnejšo barvo, vendar sm mogla upoštevet še mnenje mojih, predvsem mame, ki ni glih naklonjena temnim barvam.

Never again

Prideš pozno, v mojem primeru prepozno domov. Obstaja kar velika verjetnost, da tvoji že spijo in da sploh ne bojo vedli, kdaj si prsu. Z mislimi že potiho odpiraš vrata in neslišno hodiš proti varnemu zavetju, svoji sobi. Vendar, ko prideš do vrat, se spomneš...ja, ključi od hiše so ostali v sobi na pisalni mizi. To je eden izmed mojih redkih trenutkov, da bi si resnično kaj naredla. Mislim si, pa sej ne more bit res!!! Čez minuto, ko mine prvi šok že razmišlam, če obstaja še kakšna druga možnost, da se pretihotapim v sobo. Ta druga možnost je lahko brat, sam tud to ni glih neki. Tako vdana v usodo pozvonim in poslušam odmevajoč glas zvonca v hiši. V vratih zaškrta ključ in prikaže se mama do ušes nasmejana... khm...

Sklep: pozabljivost te lahko drago stane.

Rešitev vseh problemov

Ste se kdaj vprašali, kakšna bo politična karta evrope čez desetletja? Bo nastala še kakšna nova država? Ali katere ne bo več? Bodo morda na našem ali tujem ozemlju spet kosila življenja vojne, ki bodo spreminjale meje?
No, naj vam prihranim čas za razmišljanje in pokažem zemljevid evrope leta 2050...
Rešitev vseh problemov. Zakaj bi se morale države ukvarjati s problematiko Kosova. Državo priznali ali ne? Zakaj bi morali imeti venomer enake spore z našimi sosedmi Hrvati glede mej?
Takšni karti bi se čudil še sam Napoleon...



Če imate kakšno vprašanje povezano s karto, se prosim obrnite na avtorja Markota M. in Benjamina S. :D

My room

Kak fajn občutek je, ko lahko v svoji sobi zadihas. In to dobesedno. Dobro, tak grozna vrjetno tud ni bla, sam v najlepšem redu pa tud ne.
Vse skup pa se je začelo tako, da nisem mela na mizi placa za laptop. To je bil en in edni razlog, da sm porabla čas za pospravljanje. Miza je bla cist okupirana z zvezki in podobnimi nepotrebnimi rečmi. Da niti ne omenjam vsega praha in cot, ki jih nisi mogu zgrešit niti z zaprtimi očmi. Tako sm se bla primorana lotit misije nemogoče - pospravljanja. In ko enkrat začneš pol kr nekak gre in ratal mi je celo olepšat. Vprašanje je sam za kak dolgo:)

Velika noč

Čas nezadržno mineva in tako je že tu velika noč. Vseh praznikov se veselim, mislim pa, da mi je ta še posebej ljub. In zakaj? Zato, ker je pomlad in konec zime. No, vsaj ponavadi je bilo tako. Res je, da je letos ta praznik malo pohitel, vendar, da je zdaj že skoraj konec marca še sneg...ne vem no.
Kar je najlepše za veliko noč, so seveda pirhi. Sama prisegam na čisto naraven način barvanja jajc, ki so ga uporabljali, ko še ni bilo vseh teh barvil. Naše babice so že vedele, kaj je lepo in zdravo. Šunke, hrena, potice in ostalih zadev pa ne bi niti omenjala. Saj je samoumnevno, da brez tega ni velike noči.
A so lepi?:)

p. s. Obljubim, da bom v bodoče več pisala, ker mislim, da mi bo dal laptop nov zagon:D